Kratek odgovor: to, da imaš nekoga novega, samo po sebi ne spremeni ničesar od tega, kar velja za otroke. V resničnem življenju pa je nova zveza pogosto trenutek, ko stari spori spet priplavajo na površje. Spodaj so vprašanja, ki si jih razvezani starši v Sloveniji postavljajo najpogosteje, s tem, kar pravi pravo, in s tem, kar pomaga v praksi. Gre za splošne informacije po evropskem portalu e-pravosodje (stran posodobljena 18. 1. 2021, členi se nanašajo na Družinski zakonik), ne za pravni nasvet za tvoj primer. Zanj se obrni na center za socialno delo, mediatorja ali odvetnika.
Kdo ima po razhodu starševsko skrb?
Oba starša, skupaj in enakopravno (čl. 6 in 135). Otroci staršev, ki niso poročeni, imajo enake pravice kot otroci poročenih staršev. Starševska skrb pomeni varovanje otrokovega življenja in zdravja, skrb za njegov razvoj, preživljanje in šolanje (čl. 135 do 137).
Novega partnerja na tem seznamu ni. Starševska skrb ostaja pri obeh starših, ne glede na to, s kom kdo živi.
Se lahko z bivšim partnerjem dogovoriva sama?
Da. Starša, ki ne živita skupaj, se dogovorita o varstvu in vzgoji otroka: otrok je lahko v skupnem varstvu, pri enem od staršev, ali pa si otroke razdelita (čl. 138). Sodišču lahko predlagata sklenitev sodne poravnave. Sodišče jo zavrne, če ni v otrokovo korist. V poravnavi mora biti zapisano, pri kom otrok prebiva, kateri starš prejema pošto, namenjeno otroku, in kakšna je preživnina (čl. 139). Če se ne dogovorita, odloči sodišče, ki lahko odločitev pozneje spremeni, ko se okoliščine spremenijo.
Kaj je obvezno svetovanje na centru za socialno delo?
Preden sodišču vložiš predlog glede varstva in vzgoje, preživnine, stikov ali pomembnih odločitev o otroku, moraš iti na svetovanje na center za socialno delo (čl. 203). Iz svetovanja lahko nastane mediacija, če se strinjata oba. Mediacija je mogoča pred postopkom, med njim in po njem (čl. 205). Mediator ne odloča namesto vaju, da pa vama prostor, kjer se lahko pogovarjata brez kričanja.
O čem odločam sam in o čem skupaj?
Starš, pri katerem otrok živi, odloča o vsakdanjih stvareh. O stvareh, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločata starša skupaj (čl. 151). Če se ne strinjata, pomagata center za socialno delo ali mediator, na koncu pa odloči sodišče.
Kaj točno šteje za »bistveno«, portal ne našteva. Če razmišljaš o veliki spremembi, ki jo prinaša nova zveza, na primer o selitvi k partnerju z otroki, to najprej vprašaj na centru za socialno delo ali odvetnika, ne pa bivšega po sporočilu ob enajstih zvečer.
Ima otrok pravico do stikov z obema staršema?
Da. Otrok in oba starša imajo pravico do medsebojnih stikov (čl. 141). Če starš, pri katerem otrok živi, stike onemogoča tudi po pomoči centra za socialno delo, lahko sodišče otroka zaupa drugemu staršu, če ta stike omogoča in je to edini način za zaščito otrokove koristi.
V praksi: nova zveza ni razlog, da otroka manj pogosto pošlješ k drugemu staršu, in ni razlog, da on ali ona otroka »kaznuje« s krajšimi vikendi.
Lahko moj novi partner kdaj dobi pravico do stikov z otrokom?
Zakon pozna stike z drugimi bližnjimi osebami, med njimi tudi s sedanjim ali nekdanjim zakoncem ali partnerjem starša (čl. 142). O tem se dogovorijo starša, otrok, če je sposoben razumeti, in ta oseba. Če se ne dogovorijo, odloči sodišče. To ni nekaj za prve mesece zveze, je pa dobro vedeti, da zakon resne vezi med otrokom in novim partnerjem ne prezre.
Kaj, če ima otrok svoje mnenje?
Sodišče upošteva otrokovo mnenje, če otrok razume njegov pomen. Izrazi ga lahko sam ali prek osebe zaupanja, ki si jo izbere.
Kam, če pride do sodišča?
Pristojna so okrožna sodišča, zadeve o otrocih pa se obravnavajo prednostno v nepravdnem postopku. Kadar je otrokova korist verjetno ogrožena, so mogoče začasne odredbe. Pritožba gre na višje sodišče. O pravni pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča glede na tvoj finančni položaj.
Kako bivšemu povedati, da imam nekoga novega
- Prej kot otroci. Naj tega ne izve iz stavka »mamin prijatelj je bil včeraj pri nas«.
- Na kratko. »Spoznala sem nekoga. Otrokom ga bom predstavila šele, ko bo zveza resna, in ti povem prej.«
- Brez opravičevanja. Ne prosiš za dovoljenje, samo obveščaš o nečem, kar se bo dotaknilo tudi otrok.
Pri dogovarjanju terminov pomaga skupen koledar. V PAM ga imaš v Custody Schedule, da veš, kateri vikendi so res tvoji. Kako potem počasi naprej, preberi v štiritedenskem načrtu za predstavitev partnerja. Začetek vsega je na strani o zmenkih za starše samohranilce, za tihe nedeljske večere pa dnevnik očeta samohranilca.
Prenesi PAM →Pogosta vprašanja
- Ali nova zveza vpliva na starševsko skrb?
- Sama po sebi ne. Starševsko skrb imata oba starša, enakopravno, ne glede na to, ali imata novega partnerja. Za svoj primer se posvetuj s centrom za socialno delo ali odvetnikom.
- Ali mora dogovor o otrocih potrditi sodišče?
- Starša se lahko dogovorita sama in sodišču predlagata sodno poravnavo. Sodišče jo zavrne, če ni v otrokovo korist. Če se ne dogovorita, odloči sodišče.
- Ali moram pred sodiščem na center za socialno delo?
- Da. Pred predlogom o varstvu, preživnini, stikih ali pomembnih odločitvah o otroku je obvezno svetovanje na centru za socialno delo, ki lahko vodi v mediacijo.
- Kdo odloča o otroku, ko živi pri meni?
- O vsakdanjih stvareh ti. O stvareh, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločata starša skupaj, ob nesoglasju pa pomaga center za socialno delo ali odloči sodišče.
- Kje je vir teh informacij?
- Evropski portal e-pravosodje, poglavje o starševski odgovornosti v Sloveniji (stran posodobljena 18. 1. 2021). Gre za splošne informacije, ne za pravni nasvet.